nedelja, 07. februar 2016

Zimzelen rožmarin kot nova kmetijska kultura v Slovenskih Goricah

S prihajajočim podnebnimi spremembami se vedno bolj postavlja vprašanje, česa od kmetijskih kultur se ne bo več moglo gojiti (ali pa se jih preprosto goji ob vedno nižjih dohodkih)  in na drugi strani je vprašanje, katere bodo nove.
Eno od podjetij v SV delu Slovenije, ki svoje proizvode trži na globalnem tržišču, uvaža osnovno surovino za svoje proizvode za prehrambeno industrijo iz Južne Afrike. Po stikih med tem podjetjem in avtorjem tega zapisa so se začeli resni razgovori o možnostih za pridelavo te surovine kot kmetijske kulture na kmetijskih zemljiščih tudi v Slovenskih Goricah.

Gre za pridelovanje zimzelenega rožmarina (lat. Rosmarinus officinalis, angl. Rosemary) vrste ARP


VIR: https://www.pinterest.com/pin/461407924295712829/

na njivskih površinah, kot je prikazano na naslednji sliki:


VIR: https://uofacesmg.files.wordpress.com/2015/07/rosemary-field-july-15.jpg


Najnižje temperature, ki jih rastlina preživi brez resnih posledic, so do – 20 stopinj Celzija.
Podatki absolutnih minimumov temperatur izmerjenih na območjih Slovenskih Goric po letu 1991 kažejo, da je rožmarin ARP možno gojiti na območju Slovenskih Goric ob minimalnih tveganjih, ki pa jih lahko še dodatno znižamo, če izberemo ustrezno lego, kar bi ustrezalo nekako sadjarsko-vinogradniškim legam.

Pridelava je dokaj ekološka, za sedaj niso potrebna škropiva.

Investicija v hektar posajenega rožmarina je okrog 11.000 eur, polje daje pridelek okrog 5 ton suhih lističev letno, cena pridelanega rožmarina je ob povprečnem vsebovanju ključnih učinkovin (karnozolne kisline) do 1,5 eur/kg (torej čez 7.000 eur/ha).

Pri tem je pomembno, da razen priprave zemljišča pred posaditvijo, posaditve in žetve polje ne zahteva večjega obsega dela, sama žetev pa je strojna.

O nadaljnjih dogajanjih na tem področju bomo bralce sprotno obveščali. Več informacij je možno pridobiti preko ekoino@gmail.com. www.ZaVseNas.si

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih Goric Mi za vse nas, mag. Jože Jurša