torek, 22. marec 2016

PODJETNIŠTVO NA PODEŽELJU - petek, 8.4.2016 ob 18.00 v Lenartu


Mediji dnevno poročajo o novih podjetji, novih soseskah, različnih občinskih gradbenih posegih v želji, da Slovenec/Slovenka dobi dom z vrtom v mirnem okolju. Istočasno se pojavljajo slabe novice o obsegu zazidave kmetijskih zemljišč. Ko se vozimo, lahko v in izven naselij opazimo prazne objekte. Kaj je lažje, kot uporabiti obstoječe zgradbe, da bi preprečili zazidavo zemlje? Kar se sliši tako preprosto, je danes iz različnih vzrokov skoraj nemogoče.
Poleg višjih pričakovanj uporabnika glede kvalitete zgradbe, uporabne površine in infrastrukture, finančnih predstav najemnika in prodajalca nepremičnine, kakor visokih stroškov adaptacije na stanje tehnike, tudi naša zakonodaja in s tem povezani dodatni stroški, otežujejo podaljšanje uporabe obstoječih zgradb v gospodarske namene.
Kaj bi pomagalo, da bi poenostavili in pospešili postopke glede podaljšanja uporabe obstoječih objektov? V Avstriji so se inženirska podjetja različnih ozkih specialnih usmeritev (požarna varnost, varnost pred hrupom, elektrotehnika,...) združila v mrežo BEING na katero se podjetniki lahko obračajo po nasvet. Takšen model bi bilo smiselno prenesti in pospeševati tudi v Sloveniji, saj ko se obračamo na arhitekta, se v resnici na umetnika; ko se obračamo na gradbenega izvajalca, se obračamo na tehnika, znanec ali sosed pa ni strokovnjak.
Spremembe podnebja povezane s povečanim odvodnjavanjem padavinskih voda, napram ponikanja na kraju samem, povečana poraba energije zaradi uporabe električnih naprav, več lastnega prevoza namesto uporabe javnega … Veliko stvari vpliva na vprašanja infrastrukture, ampak malo od njih interesirajo investitorje oz. se jih v fazi načrtovanja zavedajo. Kdo bi se ukvarjal s čistilno napravo, elektrarno ali oskrbo z vodo? Elektrika prihaja vendar iz vtičnice!?
Kljub vsemu moramo v skrbi za sonaravne podjetniške obrate v smislu ohranjanja tal, podnebja, vode in pestrosti rastlinskih in živalskih vrst pri industrijskih in obrtnih obratih prestati nekatere upravne postopke glede varstva narave, varovanja voda, gozda, kulturne krajine in tal. Moramo upoštevati, da je narava več kot kazenska naloga. Velike spremembe, kot zazidava zemljišč in klimatske spremembe zahtevajo inovativne odločitve npr. zelene strehe, ki so realna in zaželena prihodnost. Na konfliktnem področju odnosa podjetja – domačini se pojavljajo problemi glede hrupa, smradu, emisij itd. Že v okviru prostorskega načrtovanja naj se predvidi, da so stanovanjske in poslovne cone ustrezno ločene. Pojavlja se tudi potencialni konflikt med živinorejci in napredujočo pozidavo.
Številni župani se v upanju na možne prilive v tanke občinske proračune veselijo t.i. greenfield investicij. Po tehtnem premisleku pa se po začetni evforiji pojavi razočaranje. Tudi na strani podjetij se po začetnem veselju, najkasneje pri načrtovanju detajlov, od časa do časa to spremeni v jezo.
Prednosti ustanavljanja podjetij na podeželju so: ustvarjanje novih delovnih mest, dodana vrednost se ustvarja večinoma v bližnji okolici, zaradi dobaviteljev in servisnih storitev, za kraj nastane majhen zaključen svet okoli podjetja.
Slabosti pa so: zazidava velikih površin, po možnosti na območjih, ki jih prištevamo med nedotaknjena območja za odmik in sprostitev in gradnja nujne infrastruktura zahteva veliko denarja.
V povezavi s stroški velja opozoriti na evropsko smernico Seveso III o obvladovanju nesreč.
Na drugi strani je vlada pripravila predlog Uredbe o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena, ki naj bi prinesla več reda. Saj nasprotno vlada predvideva nadaljnje spodbujanje poslovnih con, čeprav jih imamo v Sloveniji že več kot 300.

Društvo Mi za vse nas pripravlja skupaj z Inštitutom za politike prostora predavanje, ki bo v petek 8.4.2016 ob 18.00 v Centru Slovenskih goric v Lenartu. Za podporo se zahvaljujemo občini Lenart, ki omogoča brezplačen prostor in donatorjem, ki omogočajo udeležbo predavatelja g. Petelina iz Ljubljane.

Za promocijo se zahvaljujemo tudi Ovtarjevim novicam in Radiu Slovenske gorice.

Drago Weinhandl

Društvo Mi za vse nas


Ni komentarjev:

Objavite komentar