torek, 22. december 2015

občni zbor

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas

2. redni Občni zbor

VABILO


Sklicujem občni zbor v četrtek 7. 1. 2016 ob 19.00 v Lenartu.

Predlagani dnevni red:
1. Ugotovitev sklepčnost
2. Poročilo o delu društva v zadnjem letu
3. Finančno poročilo
4. Predstavitev kandidatov za predsednika društva, članov upravnega odbora in drugih organov (odvisno od števila članov)
5. Volitve predsednika (zastopnika) in funkcionarjev društva
6. Razno

Pred začetkom bosta določena overitelja zapisnika.

Določbe iz statuta:
»Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje preloži za 30 minut. Po poteku tega časa je občni zbor sklepčen, če so prisotni najmanj 3 člani.
Občni zbor sprejema sklepe z večino navzočih članov. Če občni zbor odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj 2/3 navzočih članov, ob pogoju, da občnemu zboru prisostvuje najmanj polovica članov.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani odločijo za tajni način glasovanja.
Volitve vodi volilna komisija.
Volitve organov društva so tajne. Izvoljeni so kandidati, ki prejmejo ustrezno večino veljavnih glasov.«

Vabim, da prijavite svojo kandidaturo za predsednika društva, člane Upravnega odbora, tajnika in blagajnika.

predsednik društva



Izak Matej Ciraj

nedelja, 29. november 2015

V LENARTU O KLJUČNIH FAKTORJIH ZA USPEH SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA NA BIOMASO



Na Martinovo se je v prostorih Centra Slovenskih goric odvil posvet o managementu kakovosti pri daljinskem ogrevanju na biomaso. Gosta sta bila g. Schrammel iz Inštituta za trajnostne tehnologije iz Gleisdorfa in dr. Padinger iz Joanneuma Gradec, ki sta se v korist društva in njegovih dejavnosti odpovedala honoraju ter potnim stroškom in s tem postala donatorja društva, poleg ELES d.o.o. in TO d.o.o. iz Lenarta.

Inštitut vodi avstrijski nacionalni program managementa kakovosti toplarn. V Avstriji je vsaka naprava na biomaso, ki želi koristiti sredstva državnih spodbud, podvržena kontroli s strani pooblaščenih delegatov v procesih od načrtovanja, doseganja zahtev tehničnih in ekonomskih pogojev do zagotavljanja prepoznave in poprave odklonov v proizvodnji. Kakovost spremljajo s pomočjo centralne baze podatkov, kjer lahko uporabniki dostopajo do vseh informacij.
V okviru posveta je bilo prikazano, kako se lotiti projekta, kako ga načrtovati, ekonomsko ovrednotiti in kako projekt spremljati in optimizirati, pri čemer smo lahko videli, da je cena ogrevanja v Lenartu znotraj ranga cen, ki ga dosegajo sistemi v Avstriji in je celostno gledano konkurenčna drugim virom energije (fiksni del 13,00 – 26,00 €/kW/l in variabilni del 0,045 – 0,087 €/kWh). Pogosto se namreč pri primerjavah energentov ne upošteva vseh stroškov, sploh pa se pozabi na eksternalije kot je čistost zraka in kakovost bivanja, ki je s centralno toplarno občutno boljša. To spodbuja tudi država in se tega strateško loteva preko programov kakovosti zraka, ki pa so trenutno kot obvezen ukrep omejeni na degradirana območja (doline, večja naselja).

Po zaključenem posvetu smo udeleženci nadaljevali zanimiv pogovor ob rujni kapljici v kleti Centra Slovenskih goric, za kar se zahvaljujemo Občini Lenart za brezplačno gostovanje.

Celotna projekcija predavanj je dosegljiva na spletnih straneh društva www.ZaVseNas.si.


Foto: (društvo) Drago Weinhandl, DI Harald Schrammel, dr. Reinhard Padinger, Izak Matej Ciraj

Izak Matej Ciraj, predsednik
Društvo Mi za vse nas


petek, 25. september 2015

POSVET O OGREVANJU objektov s strokovnjakom DR. PADINGERJEM IZ GRADCA


Društvo Mi za vse nas organizira 11. novembra 2015 ob 18.00 v Centru Slovenskih goric v Lenartu posvet o ogrevanju objektov. Strokovno bo posvet vodil prijatelj Slovenije in Slovenskih goric dr. Reinhard Padinger iz visokošolskega zavoda Joanneum iz Gradca. Dosedaj je dr. Padinger svojo naklonjenost Sloveniji izražal predvsem na kulturnem področju (npr. sodelovanje z zavodom Muzej norosti na Tratah in sodelovanje na Agatinih skrivnostih). Tokrat pa nam bo ponudil svoje bogato znanje in izkušnje s področja ogrevanja objektov. Dr. Padinger je strokovnjak za ogrevanje na biomaso in odpadke, vendar bo predstavil tudi druge sisteme ogrevanja v smislu njihovih prednosti in slabosti.

Sodeloval bo tudi strokovnjak iz Delovne skupine za obnovljive vire energije (AEE) Gleisdorf.

Posvet bo v Mali dvorani Centra Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9

ELES, d.o.o. vam omogoča brezplačno udeležbo.

Poskušali bomo najti odgovore na vprašanja:
1. kako naj se investitorji pripravijo na investicijo
2. predstavitev sistemov daljinskega ogrevanja, ki so v našem okolju dokazano tehnično-ekonomsko izvedljiva
3. prednosti in slabosti posameznih sistemov
4. in prikazani bodo primeri dobre prakse iz Avstrije.



Glede daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso bodo predstavljeni primeri dobre prakse iz Avstrije. Udeležbo priporočamo zainteresiranim občanom in tudi občinskim funkcionarjem.

Udeležba na predavanju je brezplačno, ker stroške izvedbe krije društvo s pomočjo donatorja ELES.

Zaradi organizacijskih razlogov prosimo, da se na predavanje prijavite tukaj.

PRIJAVA NA PREDAVANJE

Drago Weinhandl in  Izak Matej Ciraj
Društvo Mi za vse nas

sobota, 27. junij 2015

KRITIKA REŠEVANJA PROBLEMATIKE ODPADNIH VOD V SLOVENSKIH GORICAH

Zaradi razpršene poselitve, značilne za Slovenske gorice je bilo poznavalcem od vsega začetka jasno, da bo reševanje problema komunalnih odpadnih voda trd oreh. Kanalizacijske sisteme, kakršenkoli pač že so, imajo zgrajena vsa občinska središča, razen Svete Ane. Poseben problem je čiščenje odpadnih voda v mestu Lenart. Izbran model, po katerem je občina naročila projekt čistilne naprave, zdaj pa pričakuje, da se bo našel koncesionar, ki bo kupil mačka v žaklju, je zelo naiven. Tudi, če se bo pogumnež našel, bodo morebiti spori med projektantom/občino/koncesionarjem dolgi in zapleteni. Veliko vlogo za Lenart igra zadnji rok za zagotovitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda na aglomeracijah večjih od 2000 PE, ki je leto 2017. V sistemu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda imajo po slovenski zakonodaji pomembno mesto izvajalci javnih služb. Čeprav nam je Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji že pred leti svetovala, da postavimo sistem, kjer bodo javne službe strokovno močne organizacije in naj bi jih bilo v Sloveniji le nekaj, se je tu sistem povsem izrodil. Tako so, razen v Benediktu pri nas izvajalci javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda kar Režijski obrati občin samih, brez vsakršnega resnega strokovnega kadra. Na kakšnih kriterijih izbirajo partnerje, ki morajo izvajati v zakonodaji predpisane naloge, je uganka. O preglednosti tukaj ne moremo govoriti. Prav iz teh krogov prihajajo kritike glede rastlinskih čistilnih naprav. Seveda slovenska raven tehnike na področju rastlinskih čistilnih naprav ni na ravni npr. avstrijskih, vendar bi bilo za mnenje glede rastlinskih čistilnih naprav in decenraliziranega modela čiščenja komunalnih odpadnih voda vredno povprašati novoizvoljenega slovenskega župana v Globasnici na avstrijskem koroškem, g. Sadovnika, ki se je desetletje in več boril proti načrtu celovške Haiderjeve klike, tudi na avstrijskem ustavnem sodišču,. Ta je hotela vsiliti svoj mehanski sistem čiščenja v Globasnici. Pred leti je g. Sadovniku in njegovi civilni iniciativi uspelo. Res pa je, da je, da je številnim klikam zbranih okrog občinskih vodstev uspelo tudi v Avstriji postaviti popolnoma neracionalne kanalizacijske sisteme.

Drago Weinhandl
Društvo Mi za vse nas

sreda, 10. junij 2015

Pogovor o Umni uporabi lesa na RSG

Pred našim predavanjem s prof. dr. Pohlevnom smo imeli na Radiu Slovenske gorice pogovor o delu društva in o posvetu o Umni uporabi lesa.
Vključil se je tudi mag. Jože Jurša.
Oddajo je vodil g. Veršič.

Posnetek je dostopen na tej povezavi - pod številko 13. http://www.rsg.si/?page_id=4256

četrtek, 28. maj 2015

Čar lesa – nacionalna strateška surovina


Na posvetu o Umni uporabi lesa, ki je potekal 13.4.2015 je prof. dr. Franc Pohleven izpostavil, da bi morala cela država najprej ugotoviti, da je les nacionalna strateška surovina in bi to morali tudi uresničiti. Gozd je edini naravni sestav, ki je odporen na suše in moče, ker vse ostale rastline težje prenašajo vse bolj raznoliko vreme, ki je posledica človeškega ravnanja v preteklosti.

Leseni izdelki pripomorejo k zniževanju izpustov CO2 in tem dalj časa izdelek uporabljamo, bolj je učinkovit. Na drugi strani cement, jeklo, aluminij ipd. povzročajo velik izpust CO2 in v svoji ceni ne vključujejo vseh okoljskih stroškov, ker ni pravilno ovrednoten njihov dolgoročni vpliv na okolje, torej razgradnje... Les se vedno lahko porabi bodisi kot kurivo ali kot gnojilo.

Te teme bodo vse bolj aktualne, saj tudi EU spodbuja uporabo materialov, ki ne onesnažujejo. Slovenija danes izpušča več CO2 kot je predvideno in mora letno dokupiti okoli 28% kvot za izpust tega toplogrednega plina. To negativno vpliva na finančno in okoljsko bilanco.

Ekonomsko gledano pomeni uporaba bio mase za kurjavo zelo majhen del izkoriščanja tega bogastva. Posebej problematično je, če se sežiga bio maso z veliko vsebnostjo vlage – to je v primerih, ko les ni pravilno in dovolj dolgo sušen, ker ni polnega izkoristka. Bolj suh kot je les, bolje je, ker je potrebno manj energije za sušenje v peči, preden les zagori.

Boljše izkoriščanje lesa – uporaba glavnine za lesne izdelke (pohištveni in vsakdanji izdelki), gradbene materiale (leseni nosilci, vezane plošče, osb plošče, izolacija...), bi omogočil gradnjo odličnih objektov (sedaj gradijo 34 nadstropno leseno stolpnico) in veliko večjo dodano vrednost ter nove zaposlitve in najmanj 20 krat večji izkupiček.

Za napačno uporabo gradbenih materialov je žal deloma kriv tudi eko sklad, ki spodbuja premalo osredotočeno: pravilno bi bilo spodbujati uporabo materialov, ki so dostopni doma npr. lesno volno kot izolator, volno ali celulozo, ne pa kamene in steklene volne, ki tudi nista okoljsko učinkoviti. Žal napačna okoljska obravnava materialov (ker ni vključena okoljska taksa za razgradnjo materiala) omogoča, da so klasični materiali (beton...) cenejši kot trajnostni.

Spomnili smo se tudi, da so včasih sekali les ob pravi luni, da so pozimi naredili ogromne zaloge lesa, ki so ga potem poleti tesali in rezali. Leseni objekti so trajni, stari objekti stojijo že stoletja, statično so bolj potresno varni povrhu pa še požarno varni, kar dokazuje kozolec, ki je nedavno pogorel – morali so ga le pobrusiti ker je povrhnjica pooglenela, ostal pa je cel.

Les je mogoče uporabiti za različne izdelke (nekatere je predstavil mag. Jože Jurša), sodobna obdelava s toploto (modificiran les, izum dr. Pohlevna) pa omogoča še bolj raznoliko uporabo lesa, ki se ne spreminja več (ni več raztezanja) in je bolj vodoodporen: odličen material za izdelavo glasbil in tehnično zahtevnih predmetov. Možnosti so velike. Zato je velik potencial za nove izdelke, ki bodo trajnostni in omogočali nova delovna mesta.

Vabimo vse, ki se zanimajo za raznolikost uporabe lesa, da se obrnejo na naše društvo, da bi povezali različne akterje, ki so potrebni za izdelavo novega izdelka: izdelovalci in predelovalci, oblikovalci, izumitelji, lastniki gozdov... povezali se bomo, omogočili izmenjavo podatkov, da bo mogoče sodelovati lokalno in končni izdelek izvažati po državi in svetu.

Poglejte si posnetke posveta na naši spletni stani.

Če bo vsak vpleteni naredil nekaj majhnega, bomo skupaj naredili veliko.



Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas
prof. dr. Franc Pohleven

nedelja, 29. marec 2015

Umna uporaba lesa – vabilo na posvet


Vsak kos lesa, ki ga porabimo manj kakovostno, kot bi ga lahko, je škoda. Veliko je govora o tem kako bi morali ravnati z lesom in kako je v naši državi to slabo organizirano. Čas je, da ukrepamo sami.
Na posvetu se bomo govorili o celostni uporabi drevesa, torej kot celoto. Z nami bo prof. dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete.
Kako se bomo organizirali, da bomo iz najboljšega dela drevesa naredili vrhunske proizvode, iz stranskih pa substrate za gojenje gob ali drugih živil? Skrajna možnost uporabe je za kurjavo, ki je pri nas žal pogosto prvi razlog poseka.

Poleg tega se bomo začeli povezovati zaradi boljšega skupnega nastopa na trgu in zaradi izmenjave znanja in uslug. S tem bomo zniževali stroške in izboljšali kakovost in konkurenčnost.

Na posvet ste vabljeni vsi, ki iščete svojo prihodnost v lesno predelovalni obrti (mizarji, tesarji, gozdarji) in novih oblikah proizvodnje v kmetijstvu (kmetje in podjetniki), ter vsi ki vas zanima razvoj in novosti.

Posvet bo v ponedeljek 13. aprila 2015 ob 19.00 v Lenartu (Center Slovenskih goric – Trg osvoboditve 9).

Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas
www.ZaVseNas.si, 040 492 562


ponedeljek, 02. februar 2015

POMEN ODPRTIH POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA ZA POTREBE JAVNIH INVESTICIJ


V luči preteklih zgrešenih javnih investicij in v uvid načrtom investicij, ki nas v prihodnje čakajo v Slovenskih goricah, je cilj članka opozoriti, da zaprt trg arhitekturno-inženirskih idej pri javnih investicijah povzroča velike finančne in družbene stroške.

Šokantno je, da se v Sloveniji, ob uresničitvi javnih investicij (stavbe splošnega družbenega pomena, večstanovanjske stavbe, ceste, poslovne stavbe,..) za manj kot 5% (cca. 5 od 150) pridobljenih gradbenih dovoljenj organizira iskanje najboljše arhitekturno-inženirske rešitve s pomočjo javnega natečaja.

Če smo se leta 1990 odločili za tržno ekonomijo, je problem, da ugotovimo, da živimo v ekonomiji, kjer je 95% javnih investicij vodenih izven odprtega trga. Torej nimamo prostega trga idej, temveč predmoderno stanje družbe, kjer je so akterji za posel potegujejo v neformalnih sistemih odnosov. Tak sistem daje vtis nepravičnosti, če jemljemo naš družbeno-ekonomski sistem resno.

Zaradi odsotnosti trga nastajajo različni stroški. Omejevanje konkurence predstavlja pomoč določenim subjektom, ti pa energijo, ki bi jo vlagali v izboljševanje produktov, vlagajo v boj za pridobivanje pomoči. Celotna skupnost plača zapitek za izkrivljanje sistema, za pridobivanje pomoči.

Še večji strošek je nepreglednost sistema, ki je posledica izkrivljanja trga z namenom doseganja želenih rezultatov. Načelno velja – če želi družba iz kakršnegakoli razloga določeni družbeni skupini pomagati, naj ji da denar. Sistematično izkrivljati sistem, da se neki družbeni skupini pomaga je bistveno dražje. Č se odločitve (o posameznih gradnjah, izboru projektantov,…) sprejemajo v nepregledno, si kot družba ne uspemo zastavljati pravih vprašanj. Vse rešitve, ki smo jih v osrednjih Slovenskih goricah izbrali za reševanje problema odvajanja in čiščenja odpadnih voda so tipičen primer delovanja takšnega sistema. Ne vemo, kdo je sprejel odločitev za gradnjo takšnega sistema kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav. Verjetno pa niti tisti, ki so sodelovali v procesu odločanja, ne čutijo da bi bili sami osebno kakorkoli odgovorni za sprejeto odločitev.

Pregleden sistem odločanja omogoča tehtanje idej. Dogovarjanje je naporno in dolgotrajno, zato je vabljiva ideja lika razsvetljenega vladarja, ki se lahko hitro odloča o zapletenih dilemah. A sam koncept demokracije temelji na izkušnji, da lahkotnost odločanja hitro pripelje tudi do katastrofalno napačnih odločitev. Velikopotezni projekti neuporabnih poslovno-obrtnih con in nefunkcionalnih ter neprijaznih stanovanjskih sosesk po naših občinah ter termalnega kompleksa v Benediktu so in bodo žal nazoren primer teh trditev.

Naslednji strošek nepreglednega sistema je ustvarjalnost. Zaprto okolje, obvladovano z mrežami neformalnih odnosov, je najbolj obremenjujoče prav za najbolj nadarjene arhitekte in projektante. V odprti igri, z jasnimi pravili je bistveno lažje odstopati od povprečja, eksperimentirati in preizkušati nove poti. Zaprta skupnost, v kateri se vsak boji, da ne bi prekršil katero od neformalnih pravil igre, najprej izloči izstopajoče.

Družba, ki ne uspe doseči blaginje, ni verodostojna in lojalnost neformalnim mrežam odnosov se v krizi poveča. V sistemu, ki temelji na trdno povezanih neformalnih omrežjih (klikah), je veliko tveganje ostati zunaj. Za posameznika je to lahko eksistencialnega - preživetvenega pomena. Vpetost v sistem je bistveno pomembnejša za preživetje posameznika v taki skupnosti, kot pa kvaliteta arhitekturne produkcije. Pri takšnem razvoju je neminovno pričakovati padec kvalitete.

Problem nepreglednega javnega naročanja je kompleksen in rešitve niso enostavne. A za začetek se je potrebno zavedati množice stroškov, ki jih prinaša zapiranje prostora. Inženir ali arhitekt, ki “se znajde” in pride do javnega naročila mimo odprtega postopka, povzroči stroki praviloma bistveno večjo škodo, kot je njegov profit.

Drago Weinhandl