torek, 28. oktober 2014

POT DO FINANČNIH SREDSTEV IN NOVE FINANČNE PERSPEKTIVE ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE (URE)

Letos se je na sejmu AGRA v Gornji Radgoni v organizaciji Gradbenega inštituta ZRMK odvil zanimiv posvet na temo financiranja energetskih projektov. Sodelovali so predstavniki občin, Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Ljutomer.
Evropska komisija (EK) v želji, da bi bila kohezijska sredstva bolj smotrno porabljena, zahteva od držav članic, da opredelijo strateška področja, ki se bodo sofinancirala iz kohezijskih sredstev. Države morajo strateška področja definirati v dokumentu "Strategija pametne specializacije," ki predstavlja kriterije, po katerih se bo presojalo, ali so prijavljeni projekti sprejemljivi ali ne. Tako je EK že zavrnila slovenski osnutek predloga Operativnega programa za črpanje evropskih sredstev iz kohezijske politike, katerega del je tudi Strategija. To je bil spisek želja županov, iz katerega so na vladi naredili program. Količina razpoložljivega denarja za Slovenijo se bo iz dosedanjih neverjetnih cca. 500 mio. evrov letno znižala na cca. 300 mio. evrov letno. Dokler EK ne bo odobrila Programa tudi ta sredstva ne bodo dostopna. Do sredstev za okoljske projekte pa Slovenija ni več upravičena.
Za novo finančno perspektivo je regionalna agencija za Prlekijo (od Apač do Središča ob Dravi) prejela od županov za 600 mio. evrov investicijskih želja, teoretično pa ji na velikost regije lahko pričakujejo 140 mio. evrov. Vsebinsko je strokovno gledano pri projektih opaziti zaplankanost, ne-trajnostno naravnanost in "gašenje požarov" namesto strateških naložb, s ciljem zagotoviti županom zmago na volitvah. Prleški župani investicij v URE ne vidijo kot prioriteto, čeprav bi po izračunih strošek ogrevanja v javnih objektih, z zamenjavo obstoječih energentov z lesom, lahko znižali z 2,3 mio. na 0,6 mio. evrov, torej na četrtino!
Aktualni podatki glede investicijskih želja za 9 občin ORP (območnega razvojnega partnerstva) Slovenske gorice (občine Duplek, Pesnica, Šentilj ter občine iz UE Lenart) bodo znani v mescu dni, so pa manjše od 180 mio. evrov.
Predavatelji so izpostavili potrebo po dobri koordinaciji projektov URE in da so načrtovalci projektov kvalitetni, z referencami. Koordinacija pomeni, da se mora skupaj načrtovati ovoj stavb in stavbno pohištvo ter strojna oprema v stavbi (ogrevanje in hlajenje). Privatnega partnerja za sofinanciranje izvedbe ovoja stavbe in stavbnega pohištva ni smisla iskati, saj se tukaj investicija ponavadi povrne šele po več kot 10 letih, drugače pa je pri strojni opremi, saj se tukaj vložek lahko povrne že v 4 do 6 letih in se izvajalec lahko poplača iz prihrankov. S tem področjem se ukvarja projekt CombinES (Sheme sofinanciranja - kombinirani energetski projekti za financiranje energetske učinkovitosti v Srednji Evropi), ki ga v Sloveniji vodi Inštitut ZRMK.

Vabljeni, da se pridružite društvu in tudi sami prispevate k razvoju naše skupnosti!
Društvo Mi za vse nas www.zavsenas.si.


Drago Weinhandl

Ni komentarjev:

Objavite komentar