sobota, 20. december 2014

Ravnajmo trajnostno, ravnajmo pozitivno

V življenju se nenehno učimo, prilagajamo in spreminjamo. Pomembno je, da to počnemo v pravo smer, to je v smer, ki vodi k napredku, zdravju, trajnostnem razvoju, blaginji za vse. Somišljeniki to smer uresničujemo združeni v Društvu za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas, ker smo prepričani, da Slovenske gorice že po naravnih danostih dajejo idealno priložnost za trajnostno naravnani razvoj obstoječih in novih dejavnosti predvsem na področju kmetijstva, obrtništva, turizma, izobraževanja in drugih področjih.

V času prazničnih nakupovanj in obdarovanj vas želimo vzpodbuditi k razmišljanju in ozaveščanju o nakupu lokalno izdelanih in pridelanih izdelkih, o nakupu ekološko ali biološko pridelane hrane ter nasploh izdelkov, ki so uporabni, ne ustvarjajo veliko odpadne embalaže oz. ne onesnažujejo okolja. Posebej razmislimo o smiselnosti nakupovanja in uporabe pirotehničnih sredstev, ki plašijo ljudi in živali, znatno onesnažujejo okolje, lahko povzročijo telesne poškodbe, požar ali drugo škodo.

Zavedajmo se, da naša dejanja vplivajo na druge ljudi in okolico, a zmeraj tudi na nas same. Prevzemimo odgovornost za svoja dejanja in se zavedajmo, da danes ustvarjamo razmere, v katerih bomo v prihodnosti živeli mi in naši potomci. Spoštujmo naravo, spoštujmo vsakega človeka, bodimo uvidevni in si med seboj pomagajmo. Ne dopustimo, da nas premami potrošništvo, samovolja in brezbrižnost. Izogibajmo se negativnega, ki nam ga nenehno vsiljujejo mediji in določeni posamezniki. Razmislimo, kaj so naše dolžnosti in v čem je smisel prepovedanega. Spremembe v pozitivno so možne le s spremembo naše miselnosti in odnosa do soljudi in narave.

Člani Društva Mi za vse nas vam želimo blagoslovljen Božič ter obilo pozitivnih misli in naprednih dejanj v novem letu.

Društvo Mi za vse nas, www.zavsenas.si
mag. Nataša Ciraj


slika: Eko smreka Čebelarski krožek Sveta Ana, IMC

nedelja, 7. december 2014

Sončna jabolka in vabilo na občni zbor

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas praznuje prvo leto delovanja. V tem času je bilo izvedenih nekaj dogodkov: predavanja, posveti in akcije; ter sproženih nekaj intervencij inšpekcijam (sežiganje, ambrozija). Največ prijav je bilo iz občin Benedikt, Sveta Ana in Lenart. Kljub temu, da obstajajo uradni organi pregona, lahko društvo kot vmesni člen poskrbi za dodatno varnost anonimnosti prijave, ker očitno ni dovolj zaupanja v uradne osebe. Prijave so možne preko spleta ali po telefonu.

V naslednjem letu bi radi združevali pridelovalce sadja (tudi hobi sadjarje, ki imajo preveč jabolk) ob blagovni znamki "Sončno jabolko", ker so prav Slovenske gorice bogate s soncem, imajo pa obliko jabolka. Vabljeni na občni zbor, kjer bomo prvič spregovorili o tem. S tem se bo odprla možnost dodatnega zaslužka na domačem vrtu in zmanjšala količina zavrženega in neporabljenega sadja.

Občni zbor bo v petek 12.12.2014 ob 19h v Lenartu v sejni sobi v Centru Slovenskih goric na Trgu osvoboditve 9. Prosimo, da se zaradi rezervacije prostora in organizacije prijavite.

Dnevni red občnega zbora:
1. poročilo o delu v preteklem letu,
2. sprejema program dela, finančno poročilo in finančni plan,
3. sončno jabolko
4. razno

Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas

www.zavsenas.si
MiZaVseNas@gmail.com, info@zavsenas.si
040 492 562

torek, 28. oktober 2014

POT DO FINANČNIH SREDSTEV IN NOVE FINANČNE PERSPEKTIVE ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE (URE)

Letos se je na sejmu AGRA v Gornji Radgoni v organizaciji Gradbenega inštituta ZRMK odvil zanimiv posvet na temo financiranja energetskih projektov. Sodelovali so predstavniki občin, Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Ljutomer.
Evropska komisija (EK) v želji, da bi bila kohezijska sredstva bolj smotrno porabljena, zahteva od držav članic, da opredelijo strateška področja, ki se bodo sofinancirala iz kohezijskih sredstev. Države morajo strateška področja definirati v dokumentu "Strategija pametne specializacije," ki predstavlja kriterije, po katerih se bo presojalo, ali so prijavljeni projekti sprejemljivi ali ne. Tako je EK že zavrnila slovenski osnutek predloga Operativnega programa za črpanje evropskih sredstev iz kohezijske politike, katerega del je tudi Strategija. To je bil spisek želja županov, iz katerega so na vladi naredili program. Količina razpoložljivega denarja za Slovenijo se bo iz dosedanjih neverjetnih cca. 500 mio. evrov letno znižala na cca. 300 mio. evrov letno. Dokler EK ne bo odobrila Programa tudi ta sredstva ne bodo dostopna. Do sredstev za okoljske projekte pa Slovenija ni več upravičena.
Za novo finančno perspektivo je regionalna agencija za Prlekijo (od Apač do Središča ob Dravi) prejela od županov za 600 mio. evrov investicijskih želja, teoretično pa ji na velikost regije lahko pričakujejo 140 mio. evrov. Vsebinsko je strokovno gledano pri projektih opaziti zaplankanost, ne-trajnostno naravnanost in "gašenje požarov" namesto strateških naložb, s ciljem zagotoviti županom zmago na volitvah. Prleški župani investicij v URE ne vidijo kot prioriteto, čeprav bi po izračunih strošek ogrevanja v javnih objektih, z zamenjavo obstoječih energentov z lesom, lahko znižali z 2,3 mio. na 0,6 mio. evrov, torej na četrtino!
Aktualni podatki glede investicijskih želja za 9 občin ORP (območnega razvojnega partnerstva) Slovenske gorice (občine Duplek, Pesnica, Šentilj ter občine iz UE Lenart) bodo znani v mescu dni, so pa manjše od 180 mio. evrov.
Predavatelji so izpostavili potrebo po dobri koordinaciji projektov URE in da so načrtovalci projektov kvalitetni, z referencami. Koordinacija pomeni, da se mora skupaj načrtovati ovoj stavb in stavbno pohištvo ter strojna oprema v stavbi (ogrevanje in hlajenje). Privatnega partnerja za sofinanciranje izvedbe ovoja stavbe in stavbnega pohištva ni smisla iskati, saj se tukaj investicija ponavadi povrne šele po več kot 10 letih, drugače pa je pri strojni opremi, saj se tukaj vložek lahko povrne že v 4 do 6 letih in se izvajalec lahko poplača iz prihrankov. S tem področjem se ukvarja projekt CombinES (Sheme sofinanciranja - kombinirani energetski projekti za financiranje energetske učinkovitosti v Srednji Evropi), ki ga v Sloveniji vodi Inštitut ZRMK.

Vabljeni, da se pridružite društvu in tudi sami prispevate k razvoju naše skupnosti!
Društvo Mi za vse nas www.zavsenas.si.


Drago Weinhandl

sobota, 16. avgust 2014

Volitve in trajnostnost ali "Mi volimo za vse nas?"

Civilna iniciativa praviloma deluje vedno in si prizadeva, da bi na vodilne strukture vplivala s svojim znanjem in angažmajem. Vzvodi so šibki in redko so prizadevanja uspešna.
Volitve pa so orodje ljudi, da vsaka 4 leta potrdijo način dela svojega vodstva ali pa vodstvo zamenjajo, če ugotovijo, da ni opravilo svoje naloge.

Naše društvo vse volivce, še posebej mlade, za katere se zdi, da so malo zaspali ali pa se vdali v usodo, poziva, da dobro premislite katerega župana in člane občinskega sveta boste volili.

Lokalne volitve niso obremenjene s politiko, ki velja na državni ravni. Lokalne zadeve so zelo konkretne vsakdanje težave občanov - sicer majhne težave, ki poberejo veliko živcev. Zato so zelo pomembne, ker neposredno vplivajo na naše življenje.

Izberite tistega človeka, ki si resnično prizadeva za dobro občanov, občank in občine, ki gradivo prebere in ne verjame vsega, kar se mu predloži v odločanje. Naj ne bo oseba, ki je samo glasovalni stroj, ampak samostojno razmišlja in ki je to na nek način tudi že dokazal.

Izvolili boste namreč osebo, ki bo naslednja 4 leta odločala in delala namesto vas zato, da boste vi imeli dovolj časa, da boste dobro opravljali svoje delo. Društvo se bo na svoji spletni strani opredelilo do posameznih kandidatov in komentiralo delovanje v skladu z vrednotami društva.

Zato si vzemite dovolj časa in se spomnite za daleč nazaj in ne nasedajte kratkoročnim besedam. In če ne boste volili, bodo drugi namesto vas.

Društvo Mi za vse nas, www.zavsenas.si

Izak Matej Ciraj, predsednik

nedelja, 3. avgust 2014

Zatiranje ambrozije - demonstracija z ruvanjem - izobraževanje na terenu

V ponedeljek 4.8.2014 bo prikaz zatiranja ambrozije na nahajališču ambrozije.
Prikaz in predstavitev lastnosti rastline bo

ob 18.00: Sveta Ana, v križišču pod osnovno šolo v smeri Lokavec. (bivši ekološki otok pod Baumanom).
ob 18.30: Sveta Ana na Zgornji Ročici - Trebolščaku, križišče od kmetije Neudauer proti Benediktu.

Udeleženci bodo spoznali rastlino in njene razlikovalne znake proti drugim rastlinam.
Hkrati bodo izvedeli zakaj je ambrozija tako alergena in kako povzroča škodo v kmetijstvu.
Zakaj ni dovolj, da ambrozijo pokosimo? Kako se je lahko znebimo?


S tem bodo pridobili znanje za samostojno zatiranje.

Več informacij na 040 492 562 Izak Matej Ciraj in na tej spletni strani (glej spodaj).


Izak Matej Ciraj, predsednik





četrtek, 31. julij 2014

Ambrozija - prijava žarišč ambrozije ambrosie

Uprava za varno hrano je na svoji spletni strani objavila sporočilo o obveznem zatiranju ambrozije.

http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/skodljive_rastline/ambrozija/

Sam sem že prijavil nekaj žarišč ambrozije, predvsem ob cestiščih po Štajerskem in Pomurju.
Državljani lahko svoja opažanja ambrozije sporočijo na urade po Sloveniji glede na kraj žarišča. Tukaj je povezava do posameznih uradov:
http://www.uvhvvr.gov.si/si/o_uvhvvr/kontakti_obmocnih_uradov/ 

Centralni nabiralnik je: gp.uvhvvr@gov.si
Poslati je potrebno natančno lokacijo žarišča, po možnosti s sliko.


več slik ambrozije lahko najdete tukaj:


Izkušnje (14.8.2014)
Prijavljeno žarišče v Prekmurju, kjer je bila cela njiva polna ambrozije je bila v roku 10 dni po prijavi mulčana in podorana.


Izak Matej Ciraj
predsednik


ponedeljek, 23. junij 2014

VLOGA OBČINSKIH PROSTORSKIH NAČRTOV

Ena od pomembnih dejavnosti občin je priprava in izvedba prostorskih aktov. Nespoštovanje strokovnih načel, neznanje in profitni nameni so vzrok, da občine pogosto spodbujajo rabo prostora, ki zadovoljuje interese določenih posameznikov ali skupin ter lastne interese, ne pa javnega dobrega.

Občinski prostorski akti so: občinski strateški prostorski načrt (OSPN), občinski prostorski načrt (OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del, ter za posamezno manjše področje urejanja občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

OSPN kot samostojen akt ni obvezen in ga občine pogosto izdelajo v okviru OPN, saj predstavlja strateške usmeritve za razvoj občine v prihodnosti.

Po veljavnem Zakonu o prostorskem načrtovanju je krovni občinski razvojni prostorski dokument OPN. Ta dokument nadomešča starejše Prostorske ureditvene pogoje (PUP).

OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoje umeščanja objektov v prostor.

OPPN je prostorski akt, s katerim se v bistvenem predvsem podrobneje načrtujejo prostorske ureditve novih pozidav za zaključena območja urejanja.

V postopku priprave prostorskih aktov je treba sprejeti sklep o pripravi, pripraviti osnutek, pridobiti smernice, organizirati javno razgrnitev in javno razpravo, pripraviti stališča do predlogov in pripomb, predlog poslati v presojo instituciji na državni ravni ter na podlagi mnenja akt sprejeti na občinskem svetu.
Če občina sprejme prostorski akt brez upoštevanja vseh pozitivnih mnenj, lahko nosilec urejanja zahteva presojo akta na ustavnem sodišču in če pade, je bil denar za prostorski akt zapravljen.

Več informacij o vlogi občinskega prostorskega načrtovanja boste lahko pridobili na predavanju Društva arhitektov Pomurja, ki bo v četrtek 24. julija ob 20:00 v avli občinske stavbe na Sveti Ani. Več informacij najdete na www.zavsenas.si.

Vljudno vabljeni!

Društvo Mi za vse nas v sodelovanju z D.A.P.

Drago Weinhandl

torek, 3. junij 2014

Gradbeno in prostorsko načrtovanje skozi čas

V naslednji seriji člankov želimo izpostaviti pomembnost sodelovanja stroke pri prostorskem načrtovanju. Kaj vse je pomembno, da je urbanizacija podeželja, razvoj podeželja in ohranjanje narave usklajeno?

Prvi članek iz te serije povzema razvoj gradbenega in prostorskega načrtovanja skozi čas (str. 14). Vprašanje, ki ga puščamo neodgovorjenega je, kateri sistem urejanja okolja je bil najbolj učinkovit: tisti, kjer je veljal en predpis ali obdobje, ko velja veliko predpisov. Prav tako ne odgovarjamo na vprašanje odnosa ljudi do urejanja urbanizacije, odnosa do splošnih medčloveških pravil (danes so to zakoni in pravilniki), ampak prepuščamo odgovore razumnemu bralcu.

Razmišljanje bomo zaokrožili s predavanjem o Vlogi občinskih prostorskih načrtov, kjer bomo gostili ga. Andrejo Benko iz Društva arhitektov Pomurja, ki bo v četrtek 24.7.2014 ob 20.00 na Sveti Ani.

Društvo Mi za vse nas

sreda, 21. maj 2014

Predavanje o ambroziji kot nevarni invazivni rastlini

Društvo je 7. maja 2014 uspešno izvedlo predavanje, kjer je Silvo Žveplan predstavil nevarnosti ambrozije, njene škodljive vplive na okolje, kmetijstvo in zdravje ljudi. Spoznali smo tudi različne načine zatiranja te invazivne rastline in težave pri večjih posegih, ko se ambrozija močno namnoži.

Kljub dobro pripravljenemu predavanju odziv publike ni bil takšen, kot ga je društvo pričakovalo, tako da je pod vprašajem izvedba celostne akcije ročnega sistematičnega zatiranja te rastline. Zaradi pomanjkanja usposobljenih ljudi za prepoznavanje rastline bo akcija potekala po posameznih občinah ali krajevnih skupnostih, člani pa bodo svoje zaznave žarišč oz. nahajališč ambrozije sporočali neposredno lastnikom in inšpektoratu, da lastnik odstrani rastlino, k čemur ga zavezuje zakonodaja, inšpektor pa da ustrezno ukrepa, če se lastnik zemljišča ne bo odzval.

Spletni obrazec za prijavo kršitev je možno uporabiti tudi za prijavo nahajališč ambrozije.

Tukaj je dosegljivo tudi predavanje g. Silva Žveplana.

petek, 11. april 2014

Zatiranje nevarne rastline ambrozije – vabilo k sodelovanju


Pelinolistna ambrozija običajno zraste na izpostavljenih površinah, ob cestah, gradbiščih, tam kjer druge rastline ne uspevajo, pa tudi na njivah med koruzo, kjer je niti škropiva ne uničijo. Morda raste tudi na vašem vrtu. Je zelo trdovratna, močno invazivna, zraste do 2 m, z milijoni semen, ta pa so zelo dolgo kaljiva. Po mnenju strokovnjakov jo je nemogoče iztrebiti.
To pa ni edini razlog za skrb. Predvsem je pomembno, da je njen cvetni prah zelo alergen, kar je tudi glavni razlog, da je zaslužila posebno odredbo ministra. Torej ne samo, da zmanjšuje pridelke v kmetijstvu, ampak predvsem povzroča veliko škodo v zdravstvu, ker povzroča alergije celo pri osebah, ki za to niso dovzetne, posebej pa so izpostavljeni otroci.
Na zahodu je njeno zatiranje zelo strogo urejeno in so jo uspeli močno omejiti. Žal se je v preteklosti močno razširila v vzhodni Evropi, od koder se vsako leto semena z vetrom, pa tudi s semeni krmnih rastlin, vrača v Slovenijo. Zadnja leta jo tudi na vzhodu močno zatirajo.
Slovenija se je začela organizirano spopadati z ambrozijo leta 2010, ko je minister za kmetijstvo (mag. Dejan Židan) izdal Odredbo o ukrepih za zatiranješkodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, po kateri imajo lastniki zemljišč dolžnost, da ambrozijo izruvajo oz. zatirajo, sicer jih doleti globa inšpektorja (na podlagi Zakona o prekrških in Zakona o inšpekcijskem nadzoru lahko izreče globo, če se njegovih navodil oz. odredbe ministra ne upošteva).

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas bo pred cvetenjem organiziralo akcije zatiranja ambrozije, kjer bomo rastline sistematično uničevali z ruvanjem, zato bo potrebno veliko rok. K sodelovanju že sedaj vabimo vse, ki želite aktivno spreminjati prihodnost in zatirati najbolj nevarno alergeno rastlino, vse, ki želite s tem zaščititi svoje otroke in na srednji rok močno omejiti prisotnost ambrozije v našem okolju.
Za pravilno zatiranje in pripravo akcije se bomo tudi dobro strokovno in organizacijsko pripravili s pomočjo strokovnjaka g. Silva Žveplana iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.

Organizacijsko srečanje s predavanjem bo v sredo 7. maja 2014 ob 19.00 v Centru Slovenskih goric na Trgu osvoboditve 9 v Lenartu. Vstopnino krije podjetje To d.o.o. iz Lenarta.

Pričakujemo udeležence iz vseh občin v Slovenskih goricah, ker semena ambrozije ne poznajo meja.
Več informacij je na spletni strani www.ZaVseNas.si.

Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas

Nekatere zanimive povezave:
-Bivša Fitosanitarna uprava Republike Slovenije: 
          - spletna stran
          - predstavitev ambrosije 
Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia - odredba
Predpisi o tujerodnih rastlinah: seznam
Izvajanje odredbe - poročilo 
Popis žarišč ambrosije - MOL

V spletnih iskalnikih uporabite besedo ambrosia ali ambrozija.

sobota, 5. april 2014

Prepoved vožnje z vozili v naravnem okolju



V zadnjem času je v naših gozdovih, na travnikih, njivah in drugih naravnih površinah opaziti precejšen porast voznikov kros motorjev, štirikolesnikov ter drugih vozil na motorni pogon. Vozniki se očitno ne zavedajo, da s svojimi vožnjami kršijo ne le predpise, temveč tudi uničujoče posegajo v naravno okolje. Zlasti hrup povzroča nemir pri divjih živalih, ki je lahko pri nekaterih občutljivih in ogroženih vrstah usoden za preživetje in obstoj. Zareze v zemljo, ki jih za sabo puščajo kolesa motornih vozil, postanejo žarišče erozije in tako pomenijo trajno spremembo okolja, uničujejo podrast, travno rušo in rastline nasploh. Take uničevalne in hrupne vožnje grobo kršijo tudi našo ustavno in zakonsko zagotovljeno pravico do zdravega življenjskega okolja, še posebej če se izvajajo v bližini naselij, zelo moteče pa so tudi za tiste, ki iščejo sprostitev v naravi, miru in tišini. Iz navedenih razlogov je vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju prepovedana, ne glede na lastništvo zemljišča, z Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 16/95– 35/01), posamezne določbe pa vsebujejo tudi nekateri zakoni. Trenutno je v pripravi celovitejša in precej strožja ureditev problematike na zakonski ravni in bo vključena v Zakon o ohranjanje narave (Ur. l. RS, št. 56/99–8/2010). Nova ureditev ima namen, da se v naravnem okolju vožnja omeji le na utrjene površine oz. prometno infrastrukturo, vožnja izven cest pa prepove, razen za družbeno koristne naloge, in ustrezno kaznuje (predvidene so visoke kazenske sankcije).

Prijave kršitev prepovedi vožnje v naravnem okolju po veljavni ureditvi so možne tako inšpekciji, pristojni za okolje, kmetijstvo in gozdarstvo ter policiji, anonimne prijave pa sprejemamo tudi na spletni strani Društva Mi za vse nas (www.zavsenas.si). Voznike motornih vozil za športne namene prosimo, da se usmerijo na urejene in legalne proge za motokros.


mag. Nataša Ciraj

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas

sobota, 1. marec 2014

Zanimivosti delavnice o Energetsko učinkoviti gradnji

Društvo Mi za vse nas je 5. februarja skupaj z Energetsko pisarno Lenart organiziralo skoraj 2-urno delavnico, na kateri je energetski svetovalec Dominik Pongračič odgovarjal na vprašanja in vodil diskusijo o energetsko učinkoviti gradnji. Izvedeli smo, da EU po letu 2020 načrtuje energetsko učinkovite oz. „skoraj nič energijske“ vse bivalne objekte (stare in nove), torej bodo za svoje delovanje morali uporabljati energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v objektu ali njegovi bližini. Najučinkoviteje znižamo stroške ogrevanja neizoliranega objekta z izolacijo strehe ali plošče pod streho, nato z menjavo oken in izolacijo fasade. Pri novogradnjah se priporoča izvesti tudi izolacijo proti tlom, torej naj bo objekt v celoti ovit v izolacijo. Glede detajlov toplotnih mostov, ki so največkrat problematični, gre za izvedbo stika strehe in stene fasade, pri čemer je nepravilna zazidava do vrha špirovcev, saj je potreben prostor za izolacijo. Posebno pozornost je treba nameniti tudi vgradnji oken (RAL montaža). Obravnavali smo tudi rekuperacijo, zimske vrtove, balkone ipd. V zvezi z navedenim bi se v vseh fazah gradnje morali posvetovati z energetskim svetovalcem, kar je celo brezplačno.

Glede porabe energentov v Sloveniji trenutno obstaja problem relativne cenenosti električne energije, ki se uporablja tudi za ogrevanje (talno, IR), vendar je energetsko potratna zaradi velikih izgub na omrežju (1 kWh pri elektrarni = 0,4 kWh pri končnem porabniku).

Zaradi aktualnosti in obširnosti obravnavane problematike smo se opogumljeni z odzivom slušateljev odločili, da v prihodnosti izvedemo še kakšno tovrstno srečanje.


Drago Weinhandl in Izak Matej Ciraj

nedelja, 19. januar 2014

Predavanje o Energetsko učinkoviti gradnji

V zadnjih tednih smo po medijih pogosto zasledili besedne zveze „energetsko učinkovita gradnja“ in „energetska izkaznica.“ Pred novo gradbeno sezono bo vse bodoče graditelje gotovo zanimalo kaj morajo pri gradnji upoštevati in kaj je koristno da storijo, kljub temu, da ni predpisano; kaj je v resnici „pasivni objekt,“ kakšne so razlike med gradbenimi materiali; kako naj se izvede ogrevanje, zračenje, osvetlitev prostorov, rekuperacija; ali je smiselno sanirati objekt in kako; ter kako takšen podvig financirati (finančne spodbude).
Predavala bosta g. Dominik Pongračič, izvajalec energetskega svetovanja v Lenartu in mag. Miha Praznik iz ZRMK.

Predavanje bo v sredo 5.2.2014 ob 17.00 v Centru Slovenskih goric na Trgu osvoboditve 9 v Lenartu.

Vstopnine ni.


Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas

Teme:
1. razčlenitev osnovnih pojmov - pasivni objekt, skoraj nič-energijska stavba, energetska izkaznica za različne objekte in plan implementacije energetske izkaznice, škodljive posledice napak pri gradnji;
2. načrtovanje in izvedba energetsko učinkovite novogradnje stanovanjske hiše (predstavitev različnih sistemov - opečna gradnja, montažni objekti, porobeton; načrtovanje in izvedba ogrevanja, zračenja, osvetlitve prostorov, predstavitev sistema rekuperacije za ogrevanje in hlajenje prostorov);
3. energetska sanacija objektov: kam se obrniti na pomoč, ugotavljanje zatečenega stanja, izgube skozi okoliška tla, stavbno pohištvo, fasado, streho, toplotni mostovi, sanacija:
- balkonov brez toplotno-izolacijskega člena,
- oken in okenjskih špalet,
- fasad in fasadnih podzidkov,
- kleti,
- dimnikov,
- sistemov ogrevanja za stavbo in za sanitarno vodo;
4. Predstavitev finančnih spodbud za energetsko sanacijo enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov in priprava in izpeljava projekta energetskih sanacij enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov.

nedelja, 12. januar 2014

Škodljivost kurjenja plastike - poročilo


Ključne ugotovitve predavanja in razprave

Društvo je 27.12.2013 gostilo dr. Jožeta Juršo z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je predaval o onesnaževanju zraka s kurjenjem različnih snovi s poudarkom na škodljivosti kurjenja plastike.

Predavanje je v obliki pdf - zgoščena prezentacija - dostopno na tej povezavi.

Neposredna škodljivost kurjenja plastike

Posebej nevarno je kurjenje odpadkov na prostem ali v malih kurilnih napravah, kar poleg povečanega števila delcev PM10 povzroča še emisije policiklični aromatičnihogljikovodikov (PAH) + dioksinov + benzena + polikloriranih bifenilov (PCB) + težkih kovin (arzen, kadmij, nikelj, krom)+ žveplovih in dušikovih oksidov, kar poleg ostalih bolezni zaradi izpostavljenosti povzroča še:
  • dražanje očesne sluznice,
  • draženje dihanja, izzove kašljanje, pekoč občutek v dihalih,
  • pri ljudeh z obstoječimi boleznimi dihal in srčno-žilnih bolnikih slabša stanje teh bolezni, vključno z izzovenjem srčne ali možganske kapi,
  • ob dolgotrajni izpostavljenosti (10-20 let) lahko navedene snovi učinkujejo na centralni živčni sistem ali povzročijo raka,
  • benzen lahko povzroči levkemijo,
  • nikelj, kadmij, krom, PAH lahko povzročijo raka pljuč.

Bistveni zaključki razprave:
  • kurjenje plastike je problem,
  • načini preprečevanja kurjenja škodljivih snovi se lahko doseže:
    • pozitivno stimulacijo:
      • zbiranje plastenk in vračilo kavcije (kot "povratna naknada" na Hrvaškem),
      • osveščanje o škodljivosti,
    • kaznovanjem:
      • Zakon o varstvu okolja daje podlago za globe zaradi različnih kršitev:
        • zaradi ne-ločevanja odpadkov,
        • zaradi kurjenja v naravi zaradi požarne varnosti,
        • zaradi kurjenja nasploh, kar je v pristojnosti občin,
        • zaradi kurjenja neprimernih snovi v kurilni napravi (vse vrste peči),
  • društvo se bo zavzemalo za pozitivno stimulacijo:
    • uporaba oz. uvedba povratne embalaže oz. vračila kavcije ob vračilu embalaže oz. promovirala alternativne načine zbiranja embalaže (tudi za običajne plastenke bi bilo primerno uvesti „povratno naknado“, kot jo poznajo na Hrvaškem),
    • osveščanje onesnaževalcev; škodljive snovi se nalagajo v naravi, npr. na poljščinah, in se prej ali slej vrnejo v prehrambeno verigo - najbolj škoduje otrokom!
    • predlagalo občinam sprejemanje predpisov za urejanje te problematike;
  • posameznik je običajno premalo močan ali motiviran, da bi kaj spremenil, zato je civilna iniciativa dobrodošla - v obliki društva,
  • v primeru, da pozvani posameznik na opozorilo Društva ne bo reagiral, se bo prijavo posredovalo pristojnim službam.

Društvo je del civilne iniciative in bo v skrbi za zdravo okolje opravilo tista dejanja, ki jih posameznik ne more ali ne želi, ker se ne želi izpostaviti ali priti v konflikt z okolico (čeravno po nedolžnem).

Zato bo sprejemalo (anonimne) prijave kršitev (kurjenje plastike in druge kršitve) preko spletnega obrazca in pozvalo kršitelja k prenehanju izvajanja kršitev. V prvi vrsti torej pozitiven pristop in osveščanje. V primeru, da odziv ne bi bil primeren pa bo društvo kršitev posredovalo pristojnim službam in od njih terjalo ukrepanje vključno z opominjanjem k hitremu delu. Informacije o storjenem bo društvo objavilo na svoji spletni strani.


Sankcije

Kakšne pristojnosti ima inšpektorat, kakšne policija in kakšne redarstvo?
Inšpektor lahko uvede monitoring (nadzor in preverjanje kurjenja, vključno z analizo) in kaznuje kršitelja (npr. fizične osebe od 1.200 do 4.100 eur, pravne osebe od 4.000 do 40.000 eur).
Policija se s tem ukvarja, če gre za kaznivo dejanje - hujša oblika onesnaževanja.
Redarstvo ima pristojnosti, če jih določi občina z odlokom.


Druge ugotovitve:

Vse več objektov se ogreva na trda goriva.
V zadnjem času se je povečalo ogrevanje na trda goriva, kjer zaradi starih kurilnih naprav pride do izločanja škodljivih snovi. Koncentracija je zaradi povečanega sežiganja in vremenskih razmer pozimi večja in torej bolj škodljiva.
Drva, uporabljena za kurjenje v pečeh, bi morala biti zračno sušena najmanj 2 leti in imeti manj kot 20% vlage, kar poveča učinkovitost za 20 % (zmanjša porabo za 20%) in zniža emisije za 20%. V Sloveniji se drva običajno suši manj časa.
Ena od zvez občin se je že obrnila na ministrstvo za urejanje te problematike, tako da obstaja tudi interes za ureditev te problematike pri vodstvih občin, kar je spodbudna informacija.

Navodila - priporočila za pravilno kurjenje v malih kurilnih napravah, kar zmanjšuje porabo drv in zmanjšuje izpuste prašnih delcev, so dostopna na povezavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje:


Kurjenje sena ali kompostiranje?
Kurjenje biomase v naravi urejajo predpisi o požarni varnosti. Samo po sebi kurjenje vejevja in druge odpadne biomase ni škodljivo, lahko pa povzroča smrad. Sprošča se tudi CO2, ki je bil naložen v biomasi, s tem pa se po nepotrebnem doprinaša k učinku tople grede. Zato Društvo ne podpira kurjenja biomase izven kurilnih naprav (torej zažiganje vej, sena ipd.), pač pa predlaga kompostiranje.

Obstajajo celo prizadevanja za splošno prepoved kurjenja v naravi in hkratno spodbujanje kompostiranja kot koristno uporabo biomase. Kurjenje biomase izven kurilne naprave namreč nima nobene dodane vrednosti: v zrak se izpusti CO2, ne segreva se noben objekt, niti se s tem ne pripravlja živil, dim onesnažuje okolje s smradom in trdimi delci (običajno se kuri neposušeno biomaso).
Po oceni Društva Mi za vse nas je v Slovenskih goricah mogoče brez težav poskrbeti za kompostiranje vse odvečne biomase. To je mogoče doma z uporabo malih drobilnikov vej, ki so cenovno dostopni, mogoče pa si jih je tudi izposoditi. Med večjimi pridelovalci odvečne biomase (kmetje, ki krčijo zaraščene parcele, čiščenje jarkov), običajno ta problem ne obstaja, ker se veje zveže v svežnje („bašlje,“ „butare“) ali jih zmeljejo v sekance. Poleg navedenega je mogoč odvoz biomase k Saubermacherju, ki jo predela v kompost. Od slednjega so vsa gospodinjstva prejela tudi zloženke o kompostiranju (v zadnjih 6-ih letih že 2 krat).

Društvo Mi za vse nas se glede na navedeno zavzema za splošno prepoved kurjenja izven kurilnih naprav. Izjema od tega so organizirana kresovanja, odprt ogenj za pripravo hrane, taborni ogenj ipd. Podredno je mogoča prepoved kurjenja v naravi glede na letni čas, dan v tednu, priložnostno, vreme, vrsto biomase in okolje. Slednja možnost pomeni tudi večjo možnost nesporazumov ter zlorab in lahko zato pomeni tudi neučinkovito ureditev, zato je potrebna pri določanju pravil prav posebna natančnost.


Zaključimo lahko, da je na področju kurjenja odpada, še posebej umetnih mas (plastika, guma), pa tudi drugih nečistih odpadnih snovi (usnje, umazana/vlažna drva), potrebno osvestiti prebivalstvo, da ne bo s svojim ravnanjem škodovalo sebi, niti okolici. V to se morajo vključiti predvsem posamezniki z medsebojnim osveščanjem, pa tudi občine s sprejemanjem in izvajanjem ustreznih odlokov. K temu zopet jih najbolj lahko spodbudijo volivci.


Slovenske gorice, 27. 12. 2013 Izak Matej Ciraj, predsednik


..............................
Rezultati ankete:

30 % anketirancev meni, da je kurjenje plastike resen problem,
da je problem pa 60%
le 10% jih meni, da to ni problem.
90% jih meni, da je tovrstno predavanje potrebno in koristno.